Dr. Martina Rauter, univ. dipl. kom.,
Smarki, Martina Rauter, s. p.
Sršakova ulica 16, 2311 Hoče
martina.rauter@smarki.org, www.smarki.org
POVZETEK
S prispevkom odgovarjamo na tri ključna vprašanja: kakšen je prispevek osebno odgovornega posameznika k družbeni odgovornosti; kaj je osebna suverenost in kako je povezana z osebno odgovornostjo ter osebnim blagostanjem ter kaj če bi bilo to, kar je najbolje zame, hkrati najbolje za moje najbližje, moje sodelavce, moje delo, okolje.
Čeprav osebna odgovornost v prvi vrsti pomeni biti odgovoren za to, kar mislim, rečem, se odločim, naredim, jo je vedno treba umestiti v družbeni kontekst in interakcije z drugimi ljudmi. Cilj osebnega delovanja mora biti prispevati z vidika osebnega blagostanja k družbenemu blagostanju.
Osebno odgovornost pojasnjujemo v sklopu spirale s petimi temeljnimi področji, to so osebna suverenost, odgovornost in blagostanje ter družbena odgovornost in blagostanje. V prispevku osebno in družbeno odgovornost dodatno razlagamo skozi študijo primera visokotehnološkega podjetja Flawless Code, informacijski inženiring, d. o. o, ki je leta 2019 prejelo Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus.
Ključne besede: osebna odgovornost, osebna suverenost, osebno blagostanje, družbena odgovornost, Flawless Code
ABSTRACT
The article provides answers to three key questions: what is the contribution of a personally responsible individual to social responsibility; what is personal sovereignty and how is it related to personal responsibility and personal well-being, and is what is best for me also best for my family, my co-workers, my work and environment.
Although personal responsibility primarily means to be responsible for what you think, say, decide, do etc. it must always be placed in a social context and consider interactions with other people. The goal of a personal action must always be to contribute from personal to social well-being.
We explain personal responsibility with a spiral, which consists of five basic areas, personal sovereignty, personal responsibility, personal well-being and social responsibility and social well-bing.
In this article, we further on show personal and social responsibility through a case study of a high-tech company Flawless Code, which received the Slovenian Award for Social Responsibility Horus in 2019.
Keywords: personal responsibility, personal sovereignty, personal well-being, social responsibility, Flawless Code
1 Uvod
Osebna odgovornost je sposobnost posameznika, da sprejme svoje misli, počutje, besede, vedenje, odločitve, napake, trud in vpliv ter vse posledice v zvezi z njimi. Čeprav se zdi pojem osebne odgovornosti enostaven in lahko razumljiv, zahteva posameznikovo visoko vpletenost in pripravljenost. Z vstopom v polje krepitve lastne osebne odgovornosti le-ta spreminja sebe, posledično pa lahko povzroča spremembe tudi pri drugih ljudeh in v družbi, kjer deluje. Pomen osebne odgovornosti se izraža tako v zasebnem kot javnem življenju, torej doma in na delovnem mestu.
Osebno in posledično družbeno odgovornost, saj je vsak posameznik del družbe in soustvarja tudi družbeno odgovornost, lahko povežemo s številnimi aktualnimi izzivi. Osebno odgovoren posameznik se lažje sooča z izzivi trenutne, zaenkrat predvsem zdravstvene krize v povezavi s COVID-19, ter drugimi globalnimi izzivi, kot so okoljska problematika in podnebne spremembe, energetska vprašanja, vojna žarišča in svetovne migracije, prehod v digitalizirani način življenja in številni drugi.
2 Osebno odgovoren posameznik – teoretični primer
Za lažje razumevanje osebne odgovornosti bomo kot teoretični primer navedli mladega lastnika podjetja in skozi spiralo, ki zajema pet področij – osebna suverenost, osebna odgovornost in osebno blagostanje ter družbena odgovornost in družbeno blagostanje – pojasnili odnos med osebno in družbeno odgovornostjo. V nadaljevanju bomo predstavljeni primer mladega lastnika podjetja nadgradili z realno študijo primera visokotehnološkega podjetja Flawless Code, informacijski inženiring, d. o. o, ki je leta 2019 prejelo Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus. Nagrado že več kot 10 let podeljuje Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO).
Mladi lastnik podjetja je skozi študij zaznal, da danes svet potrebuje ljudi in podjetja, ki bodo ponujala storitve in ustvarjala izdelke, prijazne ne samo ljudem, ampak tudi drugim živim vrstam in okolju. Po koncu študija je iskal primerno zaposlitev, vendar je med iskanjem ugotovil, da ima do delodajalca in podjetij, kamor se je prijavljal za zaposlitev, zelo visoke zahteve. Začutil je, da želi stvari zastaviti drugače. Mladi podjetnik je v izogib konfliktom s potencialnimi delodajalci, ki so delo opravljali po svoji poti, sprejel osebno odgovorno odločitev, da mora začeti svojo lastno podjetniško pot.
Razmislil je o situaciji, v kateri je bil. Čeprav sta bila starša zaposlena v javnem sektorju in se s podjetništvom na osebni ravni še ni srečal, je začel iskati vse razpoložljive informacije. Kljub zadržkom in prepričevanju staršev, da naj raje poišče varno zaposlitev za nedoločen čas, je pregledal vse razpoložljive vire in se odločil za samostojno podjetniško pot. Poslovni načrt za svoje podjetje je pripravil v okviru neprofitnih in s strani javnih sredstev podprtih programov ter pridobil izkušenega mentorja. Prijavil se je na razpis za startup podjetja in pridobival podpornike predvsem zaradi svojega sistemskega in trajnostnega razmišljanja. Podjetje je v roku leta dni registriral skupaj z mentorjem, ki je v podjetje vložil tudi svoj denar. Ob začetku delovanja so pripravili strateško dokumentacijo, s katero so se med drugim zavezali, da je podjetje usmerjeno k zelenemu gospodarstvu, da se bo zavzemalo za delovna mesta z dodano vrednostjo, stremelo k tehnološkemu napredku za dobro družbe, vlagalo v lokalno okolje ipd. Ponovno je sprejel osebno odgovorno odločitev, da bo mlado podjetje del svojih sredstev in dobička vlagalo v zeleno gospodarstvo, ljudi, lokalno okolje.
Mladi podjetnik je na podlagi svojih odločitev in s sprejetjem odgovornosti zanje z odprtjem svojega podjetja dosegel osebno blagostanje. V svojem delu je videl smisel, preko strateško zastavljenih časovnih rokov je dosegal napredek in opravljal je stvari, ki jih je najraje in najbolje počel. S partnerjem in sodelavci je imel dobre odnose, ki so temeljili na odprti in asertivni komunikaciji, spoštovanju in konstruktivni podpori.
Spirala mladega podjetnika poteka še naprej. Ker so podjetje vodili osebno odgovorni posamezniki, so s tem prispevali tudi k družbeni odgovornosti. V celoti so sledili sprejetemu standardu ISO 26000 (ISO 26000:2010) in družbeno odgovorno ravnanje sproti preverjali na osnovi sedmih uveljavljenih tem družbene odgovornosti (organizacijsko upravljanje, človekove pravice, okolje, delovne prakse, poštene poslovne prakse, potrošnja in odnos do potrošnikov ter vključenost v skupnost in razvoj). Podjetje je svojo usmeritev izražalo navzven, preko svojih zadovoljnih zaposlenih, vlaganja v lokalno okolje in neprofitne okoljske organizacije ter doseganja nagrad na področju družbene odgovornosti in poslovne odličnosti. S tem so poleg osebnega blagostanja mladega lastnika podjetja dolgoročno ustvarili še družbeno blagostanje.
3 Razlaga primera osebno odgovornega posameznika
V kratkem primeru, ki bi moral postati primer prihodnosti ne samo za mladega lastnika podjetja, ampak za prav vsakega posameznika in zaposlenega, smo nanizali spiralo poteka osebne odgovornosti do družbene odgovornosti, sestavljeno iz petih področij, ki se medsebojno nadgrajujejo. Področja spirale osebne in družbene odgovornosti so:
- osebna suverenost,
- osebna odgovornost,
- osebno blagostanje,
- družbena odgovornost in
- družbeno blagostanje.
Osebna suverenost pomeni posameznikovo sposobnost zaznavanja, osmišljanja in delovanja v različnih situacijah, osebna odgovornost je sposobnost prevzemanja odgovornosti za svoje misli, odločitve in dejanja, osebno blagostanje je potem ob razumevanju pomembnosti predhodnih komponent, osebne suverenosti in odgovornosti trdni temelj dobrega počutja in zdravja ljudi, odnosov in okolja. Osebno blagostanje se nadalje nadgradi z družbeno odgovornostjo in družbenim blagostanjem, saj je vsak posameznik del družbe, zato se vsako lastno delovanje zrcali naprej v družbenem delovanju.
3.1 Osebna suverenost
Osebna suverenost je osnova posameznikovega delovanja in ključna komponenta za krepitev osebne odgovornosti. Osebna suverenost nam je pogosto v nezavedno podporo pri sprejemanju ustaljenih odločitev in načinov delovanja, medtem ko pri uvajanju sprememb od nas zahteva veliko mero pripravljenosti, odprtosti, prilagodljivosti in distance. To je ključno predvsem takrat, kadar želimo v želji po doseganju večje osebne odgovornosti in blagostanja spremeniti svoj, pogosto podzavesten način delovanja.
Osebna suverenost vsebuje tri dimenzije, na katere se lahko opre osebno odgovoren posameznik, ki želi doseči zastavljeni cilj:
- Zaznavanje
Zmogljivost povezovanja s svetom, natančnega zaznavanja, opažanja subtilnih sprememb in pozornega opazovanja.
- Osmišljanje
Zmogljivost za hitro in natančno izbiranje ustreznih miselnih okvirjev za pojasnjevanje situacije.
- Delovanje
Zmogljivost za delovanje v svetu z namenom doseganja želenih izidov, z modro presojo in učinkovito izvedbo.
3.2 Osebna odgovornost
Na osnovi poznavanja in obvladovanja vseh treh dimenzij osebne suverenosti posameznik lažje in učinkoviteje ravna osebno odgovorno in sprejema odgovornost za svoja dejanja. Osebna odgovornost (Hrast, A., Rauter, M., Lešnik Štefotič, V. 2018) je sposobnost prevzemanja odgovornosti za svoje misli, odločitve, dejanja in podobno. Čeprav osebna odgovornost v prvi vrsti pomeni:
- biti odgovoren za to, kar mislim, rečem, se odločim, naredim;
- delati na sebi, na lastnem znanju in razvoju lastnih spretnosti;
- da za situacije in okoliščine ne krivim drugih;
- izbiro življenja, ki spoštuje naše vrednote, naš namen in naš način življenja;
jo je vedno treba umestiti v družbeni kontekst in interakcije z drugimi ljudmi.
3.3 Osebno blagostanje
Želeni izid, bodisi dosežen na ravni nezavedne ali še bolje zavedne in odgovorne suverenosti posameznika, prinaša nova izkustva, ki jih v spirali postavljamo na tretje mesto in poimenujemo kot osebno blagostanje. Osebno blagostanje se nanaša na glavne vidike človekovega optimalnega izkustva in optimalnega delovanja. Povezano je tudi s pojmi sreče, dobrega počutja, optimizma, upanja, zadovoljstva z življenjem in življenjskega smisla.
Osebno blagostanje se izraža z doseganjem šestih, za posameznika pomembnih komponent, ki temeljijo na modelu PERMA – sodobni znanstveni teoriji o sreči (Pascha, M., 2020). Vsaka komponenta modela, ki smo mu sami dodali šesto komponento, to je zdravje, ima osnovo v čim večji osebni suverenosti in odgovornosti posameznika:
- pristni odnosi: pozitivni in podporni odnosi (nadalje razvijamo s komunikacijo in asertivno komunikacijo – spoštovanje sočloveka, sogovornika, okolja),
- smisel: stik z višjim namenom,
- pozitivna čustva: razmerje 3 : 1,
- zavzetost: dejavnosti, ki nas „vlečejo“,
- napredek: doseganje ciljev, ki so nam pomembni,
- zdravje: skrb za svoj spanec, prehrano in kondicijo.
4 Od osebne ravni na družbeno raven
Posameznik lahko prvim trem področjem iz spirale, to so osebna suverenost, odgovornost in blagostanje, sledi v zasebnem življenju, torej doma, ali v javnem življenju, na delovnem mestu. V obeh primerih osebno odgovornejši posameznik prispeva k večji družbeni odgovornosti in blagostanju, saj so njegove odločitve premišljene in pojasnjene ter vsebujejo več vidikov razumevanja ljudi, drugih živih vrst in okolja.
Še posebej osebno dogovoren posameznik lahko prispeva k celotnemu delovanju družbe in spreminjanju vzorca mišljenja ljudi, ki je še vedno prevladujoč. Vzorec mišljenja ljudi (Ferenčak, M., 2001) je že več desetletij povezan z dvema indikatorjema: življenjskim slogom in vzorcem potrošnje ter je tesno povezan prav z osebno odgovornostjo posameznika. O spreminjanju vzorca mišljenja ljudi so govorili že leta 1992 na konferenci Organizacije združenih narodov v Riu de Janeiru, ko so trajnostni razvoj (Sustainable Development) sprejeli kot vodilni koncept okoljevarstvene politike v prihodnosti. Trajnostni razvoj je pravzaprav strategija varovanja okolja, ki naj bi bila prijazna človeku ter drugim živim vrstam. Koncept vsebuje potrebo po zaščiti pred nezaželenim razvojem in zahteva, da se v prihodnosti ekonomski, družbeni in ekološki razvoj obravnava enotno in soodvisno. Trajnostni razvoj je še vedno aktualen koncept, sploh zato, ker bi se lahko izognili številnim današnjim izzivom, če bi ga v osemindvajsetletni zgodovini uspešneje prenašali iz teorije v prakso. Zdaj lahko zagovarjamo tezo, da več kot bo osebno odgovornih posameznikov, ki bodo svoje delovanje suvereno prilagodili potrebam ljudi, družbe, drugih živih vrst in okolja, hitreje lahko računamo na preboj novih, zelenih politik in bolj uravnotežen razvoj v korist vseh.
Opisani primer mladega lastnika podjetja je teoretični primer za lažjo ponazoritev poteka spirale in prikazuje samo nekatere od mikroodločitev, ki jih sprejemajo posamezniki v spirali od osebne suverenosti do družbenega blagostanja. Kot izhaja iz primera, se posamezne mikroodločitve mladega človeka nadgrajujejo in na koncu lahko ugodno vplivajo na celotno družbo. Razumevanje osebne odgovornosti v kontekstu družbene odgovornosti je zato osnova za razumevanje celotnega sistema, tudi poslovnega. Sodobno poslovno organizacijo moramo razumeti kot kompleksen sistem, v katerem je soodvisnih več za organizacijo pomembnih komponent. Razmišljanje in usvajanje sprememb nista pomembna samo zaradi osebne vpletenosti v dogajanje, ampak sta tudi pogoj za izboljšanje kakovosti življenja in doseganje ekonomskih prednosti. Primerno obravnavanje povezanega problema – zagotavljanje boljše kakovosti življenja in doseganje boljših poslovnih rezultatov – postaja ključna strategija sodobnega poslovanja. Tako je tudi v sodobnem poslovnem sistemu vse pomembnejše celovito obravnavanje poslovanja in poslovnih izidov. Poleg do zdaj merjenih objektivnih dejavnikov se čedalje bolj uveljavljajo socialni vidiki in subjektivne mere poslovne uspešnosti, v Sloveniji od leta 2017 tudi na zakonski osnovi.
31. marca 2017 je bil sprejet tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J, 2017), ki v 70. c členu opredeljuje posebne določbe za subjekte javnega interesa:
»Subjekt javnega interesa, katerega povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na bilančni presečni dan večje od 500, vključi v svoje poslovno poročilo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju, ki, kolikor je potrebno za razumevanje razvoja, uspešnosti in položaja družbe ter učinka njenih dejavnosti, vsebuje vsaj informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter v zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, vključno s:
– kratkim opisom poslovnega modela družbe;
– opisom politik družbe glede navedenih zadev, med drugim v zvezi z izvajanjem postopkov skrbnega pregleda;
– rezultati teh politik;
– glavnimi tveganji v zvezi z navedenimi zadevami, ki so povezana z dejavnostmi družbe, vključno z njenimi poslovnimi odnosi, proizvodi ali storitvami, kadar je to ustrezno in sorazmerno, ki bi lahko povzročili resne škodljive učinke na teh področjih, ter načini, kako družba upravlja ta tveganja in
– ključnimi nefinančnimi kazalniki uspešnosti, pomembnimi za posamezne dejavnosti.
Če družba katere od navedenih politik ne izvaja, to v izjavi o nefinančnem poslovanju jasno in utemeljeno obrazloži.«
Pri pripravi izjave o nefinančnem poslovanju se lahko opiramo na standard ISO 260000 in GRI standarde. GRI standardi so prvi globalno sprejeti standardi za trajnostno poročanje. Fleksibilni in prilagodljivi modularni pristop z medsebojno povezano strukturo predstavlja najboljšo svetovno prakso za poročanje o različnih gospodarskih, okoljskih in družbenih vplivih organizacij.
5 Primer Flawless Code
Na podlagi nam dostopnih podatkov, zbranih v okviru Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus in izobraževanj Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja, ki jih izvaja Inštitut IRDO, je več družbene odgovornosti v tistih poslovnih sistemih, kjer se pomena družbene odgovornosti zavedajo zaposleni in predvsem vodilni kader.
V nadaljevanju bomo z dovoljenjem lastnikov in vodilnih iz visokotehnološkega podjetja Flawless Code objavili njihovo delo na področju družbene odgovornosti v preteklih letih. Iz pripravljene dokumentacije za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2019 razumemo pomembne vzporednice z zgoraj opisanim teoretičnim primerom in razumevanjem povezanega sistema – zagotavljanje boljše kakovosti življenja in doseganje boljših poslovnih rezultatov.
Podjetje Flawless Code je bilo ustanovljeno decembra 2013 in je še vedno mlado in rastoče podjetje, tudi glede na starostno strukturo lastnikov in zaposlenih. Že od začetka poslovanja so se ustanovitelji zavezali k osebno in družbeno odgovornemu ravnanju v podjetju. Podjetje zdaj prehaja v fazo, ko bo temu namenilo več zapisane strateške pozornosti.
Vodstvo podjetja ima od ustanovitve naprej jasno vizijo osebno in družbeno odgovornega ravnanja. Sprejeli so zavezo k trajnostnemu razvoju, ki ga vidijo v nenehnih izboljšavah v poslovanju družbe z nadaljnjo digitalizacijo projektnega vodenja ter zavzetostjo zaposlenih za njeno izvedbo. Trajnostno politko podjetja uresničujejo vsi zaposleni na vseh nivojih in dajejo poudarek vključujočemu, osebno odgovornemu in timskemu delu. Podjetje se prednostno povezuje z drugimi trajnostno in družbeno odgovornimi organizacijami in pri svojih odločitvah ravna v skladu s potrjenimi načeli družbene odgovornosti. Poslovni procesi v podjetju Flawless Code so strateško načrtovani s pomočjo podpornih digitalnih orodij. Pri načrtovanju vsakega procesa je predhodno vključen tudi vidik družbene odgovornosti na osnovi sprejetega ISO standarda 26000. Vodje timov oziroma projektov so odgovorni za dosledno ravnanje v okviru sprejetega načrta poslovnega delovanja, s svojim delovanjem nadalje vplivajo tudi na naročnike in dobavitelje. Uspešnost poslovnega procesa in vseh predvidenih vidikov, tudi družbene odgovornosti, se preverja sproti.
Vodstvo Flawless Code je zavezano k izvajanju politike najvišje kakovosti in zahtevnosti pri poslovanju, kar pomeni stalno izboljševanje poslovnih procesov na vseh ravneh – tako v odnosu do naročnikov, dobaviteljev, javnosti kot notranjih poslovnih procesov. Zanje je ključnega pomena visoko kakovostno in transparentno delovanje celotne organizacije na vseh nivojih. Posledično podjetje s tem pridobi tudi ugled in prepoznavnost v globalnem in lokalnem okolju ter boljše pogoje pri pridobivanju oz. zaposlovanju novih kadrov.
Vrednote podjetja temeljijo na osebni odgovornosti lastnikov in zaposlenih ter družbeni odgovornosti podjetja. Nosilec strateškega delovanja na področju družbene odgovornosti je eden od lastnikov in direktorjev, izvršni direktor za prodajo, finance, človeške vire in spremljanje poslovanja. Oba lastnika in hkrati direktorja Flawless Code se dodatno izobražujeta, eden končuje magistrsko nalogo na področju managementa in upravljanja s človeškimi viri na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, drugi opravlja doktorski študij iz managementa na Alma Mater Europea. Preko vodilnega kadra zavedanje o osebni in družbeni odgovornosti širijo tudi med vse zaposlene v okviru predavanj in izobraževanj. Zavedanje o osebni in družbeni odgovornosti je vključeno v delovanje celotnega podjetja in po vrednostni verigi naprej.
V temeljnih in strateških aktih podjetja je opredeljen etični kodeks podjetja Flawless Code. Etični kodeks predvideva norme in vrednote, ki jih sprejemajo vsi zaposleni v Flawless Code in temeljijo na ključnih vrednotah celotne organizacije, kot so transparentnost, natančnost in doslednost, poštenost, asertivnost v komunikaciji, delavnost, timski duh in spoštovanje vsakega in vseh.
Podjetje Flawless Code strateško namenja sredstva za družbeno odgovornost v svoji organizaciji. V sklopu sedmih tem, ki jih družbena odgovornost zajema, izpostavljajo vlaganja v:
- vodenje/upravljanje organizacije: izobraževanje vodilnega kadra, udeležba na priznanih mednarodnih konferencah, prijave na nagrade in certifikate;
- človekove pravice: kakovost življenja zaposlenih, zdravniški pregledi, izobraževanje, pravica do bolniške odsotnosti, socialna varnost;
- delovne prakse: druženje, teambuildingi, uvajanje novosti, mentoriranje;
- okolje: redne menjave v energetsko učinkovitejše naprave – na primer menjava pip, uvedba sodobnega sistema prezračevanja, menjava luči in druge energetsko učinkovitejše opreme;
- poštene poslovne prakse: najem zunanje pravne službe, izobraževanja vodilnega kadra in zaposlenih;
- vprašanja, povezana s kupci/potrošniki: najem zunanje sodelavke za pripravo natančnejše dokumentacije, dosledno poročanje in sledenje;
- vključevanje v skupnost in njen razvoj: zaposlovanje lokalnega kadra, nabava opreme od lokalnih dobaviteljev, donacije v lokalne neprofitne organizacije, nakup domačega sadja in zelenjave, izvedba druženj/teambuildingov v lokalnem okolju.
6 Zaključek
Cilj osebnega delovanja mora vedno biti prispevati z vidika osebnega blagostanja k družbenemu blagostanju. Skozi teoretični primer osebno odgovornega posameznika smo podrobneje prikazali, kako osebno odgovoren posameznik soustvarja svoje zasebno in javno življenje ter s tem hkrati na trdnih temeljih osebnega blagostanja vstopa v polje družbenega in več družbeno odgovornega ravnanja. S primerom visokotehnološkega podjetja Flawless Code smo opisani teoretični primer osebno odgovornega posameznika pojasnili z realnim primerom iz gospodarstva, ki je kakovostna osnova za prikaz premika v želeno smer za več osebne in družbene odgovornosti tudi v gospodarstvu. Želena smer je smer novih, zelenih politik in bolj uravnoteženega ter družbeno odgovornega razvoja v korist vseh ljudi, drugih živih bitij in okolja.
7 Literatura
Pascha M. (2020). The PERMA Model: Your Scientific Theory of Happiness. Dosegljivo na: https://positivepsychology.com/perma-model/. (na dan 12.05.2020).
Willink, J., Babin, L. (2017). Extreme Ownership. New York: St. Martin’s Press.
Ferenčak, M. (2001). Možnosti zaposlenih v sodobnih organizacijah za ustvarjanje individualne kakovosti življenja (študija primera: Agencija Formitas – agencija za marketing d.o.o.). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani.
Hrast, A.; Rauter, M., Lešnik Štefotič, V. (2018). Non-formal education of youth for social responsibility. 13th International Scientific Conference Social responsibility and current challenges 2018: Social responsibility and sustainable development in science, education and business, 27 September 2018, Maribor, Slovenia, EU. Maribor: IRDO.
Rauter, M., Černko, M. (2018). Družbena odgovornost se začne z mojim blagostanjem. Predavanje 12. 10. 2018. Interno gradivo IRDO za projekt Akademija 2018 – Družbena odgovornost z mladimi in za mlade. Maribor: IRDO, Mestna občina Maribor.
Mulej, M., Hrast, A. (2012): ISO 26000 on social responsibility for harmony. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru.
ZGD – 1J (2017). Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD – 1J). Dosegljivo na: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=2017730. Ljubljana: Uradni list. (na dan 12.05.2020)
GRI Standards. Dosegljivo na: https://www.globalreporting.org/standards/. Amsterdam. Global Reporting Initiative. (na dan 12. 5. 2020).
Prispevek je bil prvič v angleškem jeziku objavljen na 15. IRDO mednarodni znanstveno-poslovni konferenco z naslovom DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI ČASA 2020: OSEBNA IN DRUŽBENA ODGOVORNOST ZA TRAJNOSTNO PRIHODNOST, ki je potekala 4. in 5. junija 2020 v ONLINE izvedbi.