Enkrat mladinski sektor, vedno mladinski sektor

/ Blog / By

Mladost, če uporabimo najbolj splošen izraz, je v Sloveniji opredeljena v 3. členu Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (UL RS, 2010).

Posamezni izrazi imajo po tem zakonu naslednji pomen:

  • »mladi« so mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov od 15. do dopolnjenega 29. leta;
  • »mladinski sektor« so področja, kjer poteka proces oblikovanja in uresničevanja mladinskih politik in mladinsko delo;
  • »mladinsko delo« je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti. Izvajanje različnih oblik mladinskega dela temelji na prostovoljnem sodelovanju mladih ne glede na njihove interesne, kulturne, nazorske ali politične usmeritve;
  • »mladinska politika« je usklajen nabor ukrepov različnih sektorskih javnih politik z namenom spodbujanja in lajšanja integracije mladih v ekonomsko, kulturno in politično življenje skupnosti in ustreznih podpornih mehanizmov za razvoj mladinskega dela ter delovanja mladinskih organizacij, ki poteka v sodelovanju z avtonomnimi in demokratičnimi reprezentativnimi predstavniki mladinskih organizacij ter strokovnimi in drugimi organizacijami.

Zakon nadalje med drugim opredeljuje še, kaj so mladinske organizacije, organizacije za mlade, mladinski programi in podobno, jasno pa določa tudi, katera so ključna področja mladinskega sektorja:

  • avtonomija mladih;
  • neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih;
  • dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih;
  • skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi;
  • prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih;
  • mobilnost mladih in mednarodno povezovanje;
  • zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih;
  • dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in
  • sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi.

Z mladinskim sektorjem sem se prvič srečala 1. februarja 2008, ko sem sprejela delovno mesto višje svetovalke za mladino v Uradu za kulturo in mladino Mestne občine Maribor. Pred tem sem bila zaposlena kot višja svetovalka za odnose z javnostmi v Kabinetu župana Mestne občine Maribor, kar je bilo ob majhnem otroku in načrtovanju še enega družinskega člana precej stresno. Delo na področju mladine mi je predstavljalo izjemen izziv, saj smo bili po Mestni občini Ljubljana druga občina, ki je sistemizirala področje za mladino znotraj svoje mestne uprave. Na novo je bilo treba pripraviti in napisati vse pravne podlage, ki so nadalje omogočale sofinanciranje področja, ter opredeliti ključne akterje v mladinskem sektorju v mestu. Mladinski sektor je v Mariboru uspešno deloval že pred sistemizacijo področja znotraj mestne uprave, prav tako Mestni mladinski svet Maribor. Zakonska ureditev področja je bila zato logična posledica in sledenje željam in potrebam mladih v mestu. Pri pripravi pravnih podlag so aktivno in konstruktivno sodelovali mladi, predstavniki mladinskega sektorja v mestu in predstavniki vseh političnih strank v takratnem mestnem svetu.

Maribor je potem leta 2010 najavil kandidaturo za Evropsko prestolnico mladih leta 2013, s čimer je razvoj mladinskega sektorja v mestu pospešil, hkrati pa nas izkušnje učijo, da ko se tovrstni projekti končajo, pride vedno do določene stagnacije področja. Predvsem zato, ker se v vrhuncu v področje vlagajo bistveno višja sredstva kot v druga in je potem to treba v naslednjih letih izravnati. Tudi Maribor se temu ni uspel izogniti, vendar je leta 2017 s sistemizacijo novega delovnega mesta poskrbel za zadostno pokritost področja. V Uradu za kulturo in mladino Mestne občine Maribor od leta 2017 za področje za mladino skrbita dva zaposlena, v okviru EU projektov je občasno dodatno zaposlena še tretja oseba.

Sama sem sredi leta 2013 po številnih izzivih prevzela vodenje projekta Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 in ga z odlično ekipo mladih uspešno zaključila v okviru danih zmožnosti. Ob poročilu, ki je bilo na Evropski mladinski forum posredovano junija 2014, smo ugotovili, da je bilo skupaj z rednim sofinanciranjem mladinskih dejavnosti v Mestni občini Maribor od leta 2010 do leta 2014 za področje za mladino v Mariboru porabljenih 1.742.786,74 EUR. Večina sredstev je bila preko javnih razpisov razdeljenih neprofitnim organizacijam na področju mladine.

Po zaključku projekta Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 in po zaključku do leta 2017 odprtih EU projektov sem se (končno) odločila za samostojno podjetniško pot. Svoje samostojno podjetje sem odprla 17. oktobra 2017 najprej kot popoldansko podjetje, saj sem bila do 1. aprila 2018 še zaposlena na Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) kot strokovna sodelavka v okviru EU razpisa Model M Slovenija (sofinancirano Evropski socialni sklad). Od 1. aprila 2018 sem v celoti zaposlena v svojem podjetju Smarki, Martina Rauter, s. p., katerega glavnina dela obsega:

  • pripovedovanje zgodb;
  • izobraževanje, predvsem na temo osebne in družbene odgovornosti;
  • svetovanje in priprava raziskav, analiz in študij.

Jesen 2020 je bila pri mojem delu zanimiva predvsem na področju mladih in izobraževanja, izstopali sta temi osebna in družbena odgovornost, pa tudi lastne podjetniške izkušnje in na koncu zelo odmeven projekt Akademija 2020: Osebna in družbena odgovornost z mladimi in za mlade v novinarstvu. Enega izmed intervjujev po koncu projekta Akademija 2020 najdete na naslednji povezavi: Oddaja Dobro jutro.

Od septembra do konca novembra 2020 sem se srečala s skoraj 100 mladimi v okviru treh projektov: Mladinski Ceh – Brez veze do službe, Srednja prometna šola Maribor – spodbude, namenjene izvajanju aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi in IRDO – Akademija 2020: Družbena odgovornost z mladimi in za mlade v novinarstvu.

Projekt Mladinskega Ceha Brez veze do službe je potekal v 6 slovenskih mestih: Idriji, Celju, Mariboru, Ljubljani, Kranju in Novem mestu. 43 mladih se je udeležilo tritedenskega zaposlitvenega kampa, v okviru katerega so dnevno poslušali predavanja na različne teme, kot so priprava življenjepisa, javno nastopanje, timsko delo, trajnostni razvoj, osebna in družbena odgovornost. Mladi, ki jih na tovrstnih delavnicah srečujem, me vedno znova začarajo s svojo pripravljenostjo, odkritostjo in željo po osebnostni rasti. Delo z njimi je zame popoln užitek in vedno z veseljem spremljam, kako z združevanjem teorije in lastnih izkušenj ohranjam njihovo pozornost. Želim si, da bi tudi meni kdo pri 25-letih predal svoje prijetne in manj prijetne življenjske lekcije, ob tem pa se vedno znova sprašujem, ali sem jih bila pri teh letih sploh pripravljena slišati na način, kot so mi bile podane. Potem ko dobim v roke evalvacijo svojega dela v projektu Brez veze do službe in visoke ocene med 4 in 5, verjamem, da so me poslušali in slišali, in si domišljam, da bodo tudi zaradi mojega predavanja boljši partnerji, starši, sodelavci in ljudje. Med predavanji pridejo trenutki, ko bi do katerega od njih stopil in ga močno objel, vendar v tej zdravstveni situaciji v povezavi s COVID-19 letos to žal ni mogoče. Še težje mi je, ko na zadnjem predavanju, ki je v Novem mestu v celoti potekalo spletno, nastane težka tišina. Za mlade je letos vsega preveč, pravzaprav je leto 2020 samo pika na i krizi, ki se vleče že od leta 2008 in pušča neizbrisen pečat na generacijah naših naslednikov. Želim si, da bi vsem udeležencem svojih predavanj večkrat povedala, da lahko kadarkoli stopijo v stik z menoj po e-pošti ali telefonu, hkrati si želim, da bi našla dovolj časa in sredstev, ki bi mi tudi omogočali trajen kontakt z mladimi. To je želja, ki ji sledim od leta 2014. Verjamem, da bo mladim prinesla prijetne spremembe in prepotrebno trajno podporo. Na daljavo objemam prav vsakega udeleženca projekta Brez veze do službe! In vse druge, ki ste prehitro po zaključku naših projektov odšli naprej po svoji poti.

Na Srednji prometni šoli Maribor sem predavala 3 krat po 4 ure o svoji podjetniški poti, spletnih straneh www.smarki.org in osebni odgovornosti. Mlade so ponovno zanimale predvsem osebne podjetniške izkušnje, med katerimi sem izpostavila:

  • Preveč dela in premalo plačila, pri čemer je ključen razmislek vnaprej o razvijanju in postavljanju osebne vrednosti (se navezuje na temo o osebni odgovornosti Osebna odgovornost).
  • Samostojna podjetniška pot zahteva veliko samodiscipline.
  • Priporočila sem jim knjigo DELAJ VITKO in zelo uporaben nasvet, da moramo ostati v podjetništvu ves čas fleksibilni, kar pomeni, da menjajmo načrt, če nekaj ne deluje.
  • Pomembno je, da vzpostavimo krog ljudi, s katerimi sodelujemo in se podpiramo.
  • Nasploh je za podjetništvo zelo pomembno, da imamo vzpostavljeno široko podporno mrežo in v njej ves čas aktivno sodelujemo.
  • Imejmo jasne cilje.
  • V cilje vložimo razpoložljive vire (sredstva, trud, ljudi ipd.) in sproti preverjajmo, ali se nam viri obnavljajo oziroma ali rastejo.
  • Imejmo pozitiven odnos do sebe, do dela in do življenja pri vsem, kar počnemo.

Jesen 2020 smo zaključili s projektom Akademija 2020: Družbena odgovornost z mladimi in za mlade. Projekt je prijavil Inštitut IRDO v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije in Univerzo v Mariboru. To je bil tretji v nizu Akademij, prvi je potekal leta 2018 na splošno, lani smo se skupaj z mladimi osredotočili na hotelirstvo in sodelovali skupaj s Kooperativo hotelirjev Maribor, letos smo se povezali z novinarji in svetom medijev. V projektu je od 6. do 20. novembra 2020 sodelovalo 13 mladih in 7 predavateljev. Kljub temu da je celoten projekt potekal spletno, so se mladi med seboj odlično ujeli in povezali in nastale so kakovostne vsebine, ki so pritegnile tudi strokovnjake s področja medijev. Odzivnost in vložen trud udeležencev Akademije 2020 sta bila nad vsemi pričakovanji in prinesla rezultate, zanimive za širšo javnost.

Namen projekta je bil mlade seznaniti z družbeno in osebno odgovornostjo na področju novinarstva ter jih povezati z novinarji in mediji. V projektu je sodelovalo 13 mladih med 20. in 29. letom starosti.

V sklopu projekta je bilo od oktobra do konca novembra pripravljenih 5 delovnih dni, od tega 4 tematska predavanja in zaključek:

  • 10. 2020 Predstavitev projekta Akademija 2020 – družbena odgovornost z mladimi in za mlade na področju novinarstva.
  • 11. 2020 od 9. do 15. ure: Pozdrav in predstavitev, osnove družbene odgovornosti (predavajo: mag. Anita Hrast, dr. Martina Rauter, ddr. Matjaž Mulej)
  • 11. 2020 od 9. do 15. ure: Osebna in družbena odgovornost, učinkovito vodenje, trajnostni razvoj (predavata: mag. Anita Hrast, dr. Martina Rauter)
  • 11. 2020 od 9. do 15. ure: Osebno in družbeno odgovorno novinarstvo (predava: dr. Sonja Merljak Zdovc)
  • 11. 2020 od 9. do 15. ure: Karierna orientacija – Moja kariera in jaz (predava: Karierni center Univerze v Mariboru, dr. Martina Horvat)
  • 11. 2020 od 9. do 15. ure: Predstavitev nalog in podelitev certifikatov ter zaključno mreženje

Zaključek projekta Akademija 2020 je bil v petek, 20. novembra 2020, ko so mladi predstavili svoje naloge s področja novinarstva.

Med ključnimi ugotovitvami naj izpostavim, da so mladi prikazali različne primere in med drugim opozorili, da je pri pristranskih in neverodostojnih medijih treba biti pozoren na ponavljajoče se fotografije, šokantne naslove, nelektorirano besedilo, pretirano rabo pridevnikov, ki vplivajo na čustva bralcev, in navajanje virov. Druge mlade in uporabnike medijev so pozvali k razmisleku:

  • Imaš raje resnico ali laž? Večina ljudi ima težnjo po resnici.
  • Si želiš pred prijatelji izpasti kot „bedak“, ki je nasedel neki novici (za katero se je izkazalo, da je lažna)?
  • Če preverjaš in se prepričaš, krepiš svojo presojo.
  • Nisi tako naiven.
  • To ti lahko koristi na več področjih v življenju.
  • Najprej razmisliš, pretehtaš, šele nato odreagiraš.

Ena izmed udeleženk je poudarila, da je osebna odgovornost vsakega posameznika, da preverja informacije, s katerimi se srečuje, jih uporablja in nenazadnje posreduje drugim. Tako kot nas učijo o odgovornem ravnanju z odpadki, tako bi se moralo bolj spodbujati k odgovornemu ravnanju z informacijami in opozarjati, da je tudi tukaj ključno, da se naučimo prepoznati in ločevati med verodostojnimi, pristranskimi in lažnimi informacijami.

Navedli so tudi razliko med klasičnimi mediji in družbenimi omrežji. Kot prednosti klasičnih medijev so na primer navedli: verodostojne informacije (lokalne in globalne), zaposlovanje novinarjev, hitre objave tudi na spletu, pravopisno pravilnost, časovno zanesljivost (poročila ob isti uri). Kot slabosti so izpostavili vprašanje neodvisnosti medijev in novinarjev, financiranje medijev, tiskanje in cenovno dostopnost (plačljivi mediji).

Kot glavne prednosti družbenih omrežij razumejo, da informacije na družbenih omrežjih lažje dosežejo širši krog ljudi in omogočajo lažjo in hitro organizacijo dogodkov, so dostopni širokemu krogu ljudi, omogočajo zaslužek in prepoznavnost ter ponujajo veliko informacij. Našteli so precej slabosti družbenih omrežij, med njimi številne dezinformacije in lažne novice, lahko organizacijo kritičnih skupin (na primer huligani), pomanjkanje pristnih stikov in komunikacije, na družbenih omrežjih je mogoče zaznati veliko pravopisnih napak in verbalnega nasilja, vprašljivost oglaševanih vsebin, manj rednih zaposlitev in slab vpliv družbenih omrežij na duševno zdravje ljudi.

Eno močnejših sporočil projekta Akademija 2020 je bilo, da je treba kakovosten in verodostojen medij plačati, če želimo, da zdaj in tudi v prihodnosti novinarji in mediji kakovostno opravljajo svoje delo.

Jesen 2020 se je končala in s tem moje trenutno druženje z mladimi. Hvala vsem, ki ste mi omogočili sodelovanje in delo z mladimi, ki ga nadvse rada opravljam. Med nami, ki se že vrsto let srečujemo z mladinskim sektorjem, velja pozdrav: Enkrat mladinski sektor, vedno mladinski sektor! Mladi te enostavno zasvojijo, če znaš pristopiti na pravilen način. Ocenjujem, da je odgovornost na nas, starejših, da ga odkrijemo in jim ponudimo vso podporo pri osebnostnem in kariernem razvoju.