Srečanje s samo sabo je postajalo neizogibno, ne telo ne glava nista hotela več sodelovati v starem načinu razmišljanja in delovanja. Kljub skrbi za gibanje

  Neža Maurer: Potovanje k tebi   K tebi potujem vse svoje življenje. In ko bo življenja konec, kako bom potovala! Pridi mi naproti. Hodim

Vse bo še dobro. Počutim se odločeno, da obrnem novo veliko poglavje. Vse vesolje me je svarilo pred katastrofo, jaz pa sem drvela mimo opozorilnih

Besna sem sama nase, boli me vsak delček telesa. »Draga moja, možgane imaš za to, da jih uporabljaš,« si dopovedujem, ko se poskušam odvleči po

»Tebi se zdi, da si zadovoljna?« vprašam Bino, ko stopava proti vrhu hriba. »Zelo bom zadovoljna, če se ustaviva na polovici in se malo uleževa

To je zgodba neke ženske. V njeni glavi je zgodba nastajala več let, vendar nikoli ni bilo ne časa ne priložnosti, da bi jo napisala.

Ko stopim v dnevno sobo, sta otroka prilepljena na kavč in televizijo. »Dobro jutro, čmrlja,« ju pozdravim in poljubčkam od levega do desnega ušesa in

Zvečer najmlajšemu berem kratke zgodbice, potem zaspi tako rekoč v sekundi. To ima po meni, prav vidiš, kako umirjeno in trdno spi. Ta velika se

Kje je tisti del o junakinji. No, tukaj je stran 11. Saj ni res, pa je 🙂 Čakam, da bom na vratih spalnice zagledala napis:

Pojdi, dekle, pojdi! Ko sem v začetku aprila 2020 zaključevala zadnja poglavja o Kiki Buzz, mi je sestra posodila knjigo Annet Huizing z naslovom Kako