Najprej je bila Martina, potem je od nekod priletela Kiki, ki se rojeva že od jeseni 2017 (na večletni podlagi). Zvenelo je Marki. Nekaj je manjkalo. Katera je tista prva črka, ki pritegne? Priletel je S. S kot stories, s kot sonce, s kot sreča. Nastal je Smarki. Dam v google, prosto, dam v google www.smarki.org, tudi prosto. Kaj pa to? Smarki. To je to.
Na www.smarki.org bom objavljala zgodbe o Kiki Buzz. Kiki = ženska srednjih let, malo pogumna, malo zmedena, malo hiperaktivna, veliko premišljuje in neskončno jo zanimajo medčloveški odnosi. Kiki Buzz je bila samo povod za nastanek www.smarki.org. V redu, sem premišljevala, če vzpostavim spletne strani www.smarki.org, lahko vsak teden objavim eno poglavje o Kiki Buzz. Do sedaj se jih je nabralo že štirinajst. Dodatna prednost objavljanja na spletu je tudi takojšnja komunikacija z bralci, kar je z moje perspektive največji plus družbenih omrežij. Komuniciram namreč zelo rada. Bolj direktno povratno informacijo kot dobim, bolj sem srečna. Seveda potem mislim, da tako razmišlja tudi moj sogovornik, in ups, včasih nastane zaplet. Zato zelo rada pišem. Ko pišem, si vzamem čas za razmislek.
Kakorkoli, med nastajanjem spletnih strani www.smarki.org sem ugotovila, da lahko te strani postanejo še veliko več. Poleg Kiki Buzz lahko na njih objavljam tudi bloge = zgodbe, ki bodo pripovedovale, kako lepo in enostavno je vzpostavljanje nove celostne grafične podobe in novih spletnih strani, pa organizacija dogodkov in prireditev, izvedba predavanj o osebni odgovornosti, vpeljava bontona v svoj način dela in komuniciranja in še številne druge. To mi je všeč, od ene ideje do številnih novih možnosti in priložnosti.
In tako je danes tukaj prvi blog z naslovom »Od ideje do nastanka www.smarki.org« – o vzpostavljanju nove celostne grafične podobe in novih spletnih strani za moje podjetje Smarki, Martina Rauter, s. p.
Po spletnih straneh, ki sem jih vzpostavila za Mladi Maribor, evropsko prvenstvo v gimnastiki TeamGym 2016, Zvezo mariborskih športnih društev Branik in Društvo TOP, je bilo vzpostavljanje www.smarki.org povsem nova in nepozabna izkušnja, skoraj kot da bi strani postavljala prvič. S spletnimi stranmi www.smarki.org sem začela pisati svojo zgodbo in vmes ugotavljala, koliko novih stvari sem odkrila in se naučila šele sedaj, ko sem od A do Ž končno zares začela pisati zares svojo zgodbo. Ugotovila sem, kako je celostna grafična podoba skupaj s spletnimi stranmi tisti temelj, ki sem ga sama najbolj pogrešala v dveh in pol letih podjetništva, in kakšno spremembo naredijo pomembne podrobnosti, ki sem jih tokrat gledala skozi svojo perspektivo, na primer odlična fotografija, usklajenost barv, poravnave v linijo.
Preden se lotim dela, potrebujem v glavi sliko. Sliko, ob kateri mi je prijetno in se zraven nasmehnem. Temu lahko rečemo tudi vizualizacija končnega izdelka, pa naj gre za dogodek, novinarsko konferenco, predavanje ali izdelavo logotipa. Tokrat je bila moja slika enostaven logotip, ki vsebuje sonce pa zvezde in hrib. Sama o svojih slikah zelo rada na glas premišljujem, saj lahko pogosto samo kakšen majhen komentar sproži velik premik. Ker je tokrat slika nastajala prav v času razglašene epidemije koronavirusa, sem svoje »premišljevanje na glas« delila z družino. In bang, na vrhu stopnic mi odgovori hčerka s kupom šolskih zvezkov v roki (tega 30-sekundnega prizora ne bom pozabila): »Mami, obrni zvezdnato nebo spodaj in sonce zgoraj, pa saj je najprej tema in potem zasije sonce?« Hvala, miš, in že je odvihrala naprej. Zvezde spodaj, sonce zgoraj, to je to. To je ta majhen komentar in veliki premik. Sledil je klic prijatelju, grafičnemu oblikovalcu. »Veš, nadgradila bova tistega od društva. Bom počakala,« na kratko, ker imajo grafični oblikovalci vedno (pre)več dela. V e-pošto sem mu zapisala: »Po sliki, ki ti jo prilagam, bi imela sonce, pod njim zvezdnato nebo. Ostalo prepuščam tebi. Hvala, komaj čakam.« Naslednjih 14 dni sem počela druge stvari, predavala o osebni odgovornosti, pisala znanstveni članek, zaključevala strategijo za eno lokalno skupnost, se učila z otrokom (česar običajno ne počnem, a tokrat je bila vendarle epidemija in šola na daljavo je veliko prezahtevna za 9-letnika), pospravljala, kuhala, se ukvarjala s športom, pisala IN ČAKALA NA E- POŠTO.
Prikazala se je nekega večera, vsa prijazna in zabavna, zelo previdno sem odprla priponko. O, ko si z nekom na isti valovni dolžini. Spodnji del me ne pritegne, ostalo je lepo. Spet premišljujem na glas. Otroci, damo v krog ali elipso? Krog. Oblikovalca prosim, naj da vse skupaj v krog. Do polnoči je bil logotip dokončan. Belo-moder, različica z rumenim soncem, različica z rumenim ozadjem, z napisom www.smarki.org. Ponoči sem sanjala najlepše sanje, vse okoli mene se je vrtelo v krogih.
Zdaj so bile na vrsti spletne strani. Logotip – kljukica. Profesionalne fotografije za ozadje – kljukica. Profilna fotografija – nimam, nujno potrebujem najboljšega fotografa. Tekst? Že pišem. Sledil je klic drugemu prijatelju, ki mi jih življenje tako prijazno pošilja na pot. »Profilno fotografijo bi potrebovala, samo da lahko po karanteni pridem do frizerja. Ja, bom javila. Urejeno, hvala,« se da stvari zelo lahko dogovoriti, če je 1 + 1 = 2.
Tretja oseba na poti od ideje do nastanka www.smarki.org, ki bo vse skupaj postavila v spletno obliko, že čaka na material. Zanimivo, vse teče tekoče, brez enega zapleta. Dobra popotnica. Življenje me je že dobro izučilo, da prave stvari potekajo tekoče. www.smarki.org, si to ti? Ne da si? JA!
Tekst je napisan, pregledala sem (najmanj) sedem spletnih strani oseb in podjetij, ki se ukvarjajo s podobnimi temami kot jaz. Zanimivo, koliko zanimivega počnemo ljudje. Ves nabrani material (razen profilne fotografije, ker so frizerji še kar zaprti) posredujem postavljavcu spletnih strani, tekst, fotografije, logotip, barvno lestvico. Še pošteno se nisem obrnila, pa so strani že tukaj. Samo moje, na naslovu, ki sem si ga najbolj želela, www.smarki.org. Nekaj majhnih popravkov, ja, barve bo treba še prilagoditi, ampak tako sem si predstavljala. Kratko, jedrnato in enostavno, naj se razvija, počasi in spontano, nikamor se mi ne mudi.
Nekje hkrati s prvim ogledom strani me doseže še novica, da bo s ponedeljkom možno k frizerju! Končno lahko prekrijem sive lase, ki poleg gubic okoli oči potrjujejo, da sem tudi sama v življenju počela že veliko stvari. Fotograf odlično opravi delo, čeprav se mi po glavi že od jutra mota slika, kako v tej novi zdravstveni situaciji izpeljati dogodek Po sončni vzhod na Pohorje, in nisem povsem sproščena. Nova izkušnja, kako je nujno, da pred takšnimi trenutki umirim misli.
Čez tri dni so www.smarki.org končane. Naj se od zdaj naprej razvijajo organsko, tako kot se razvija človek skozi življenje. Hvaležna, da sem tukaj, kjer sem.
Sem kaj razmišljala med pripravljanjem spletnih strani? Seveda sem, veliko misli mi je šlo skozi glavo, še zdaj imam vrsto vprašanj. Najbolj me je pri načrtih za prihodnost ovirala situacija v povezavi z novim koronavirusom. Na trenutke me je zagrabilo, da bi zaprla svoje podjetje in čakala … Kaj pa vem kaj, na nekaj bi pač čakala. Kiki Buzz to opiše takole: »Ah, najraje bi se skrila v mišjo luknjo in tam čakala … Kaj pa vem kaj, na nekaj bi pač čakala. Da se nekaj zgodi in spremeni. Nekaj, tisto nekaj … Ah, nekaj bo treba narediti.« In ah, nekaj je bilo treba narediti tudi v tem norem času. Ali je lahko kaj lepšega kot narediti nove spletne strani www.smarki.org? Zame je bila to ena boljših odločitev, ki sem jih sprejela v neki tihi zvezdnati noči aprila 2020.
Če še kdo od vas razmišlja o novih spletnih straneh in prostoru za nove zgodbe, z veseljem za več informacij info@smarki.org ali na telefonski številki 051 365 443 (Martina).
Pri nastajanju celostne grafične podobe in spletnih strani www.smarki.org so sodelovali:
Družina Rauter
Gregor Riko Hirsl, REHA STUDIO – INFOZIJA, Gregor Hiršl, s. p. (grafično oblikovanje)
Žiga Gorup, TVOJ SPLET, Kragor, d. o. o. (spletne strani)
Marko Pigac, MP Produkcija, novinarstvo, fotografija in video produkcija, Marko PIGAC, s. p. (fotografije)
